DEJAVNOSTI
HUJŠANJE
Psihološko spremljanje ob hujšanju
Zakaj sploh psihološko spremljanje?
Predvsem zato, ker hujšanje ni le stvar prehrane in telovadbe. To je tudi glavni razlog, zakaj ima večina shujševalnih programov le kratkotrajne rezultate. Navsezadnje hrana ni le biološka nujnost v funkciji potešitve lakote, pač pa predstavlja veliko več: hrana je globoko povezana z našimi občutki in čustvi varnosti in sprejetosti, in sicer že od rojstva dalje. Včasih se celo zgodi, da prehranjevanje izgubi svoj prvotni pomen in postane nekaj, okoli česa se vrti vse ostalo v življenju. V takih primerih človeku postane zatekanje k hrani način, kako se odziva na težave in stiske, po hrani poseže, kadar je žalosten, osamljen, v stresu, ko se čuti nemočnega pred izzivi, postane pa tudi sredstvo za pomirjanje živcev in jeze, včasih pa tudi kot umik iz utrujenosti. Takemu človeku hrana predstavlja edini dosegljiv način pomiritve in mu zagotavlja poznani občutek varnosti. Seveda ima tak odnos do hrane svojo dolgo zgodbo, katere začetki segajo navadno že v zgodnje otroštvo.
Zato je še kako pomembno, da se posvetimo predvsem vzrokom, ki človeka vodijo k nezdravemu odnosu do hrane. Človek se namreč lahko znajde v začaranem krogu, iz katerega ne zmore sam priti ven. Tako na primer s preštevanjem kalorij in neprestanim tehtanjem po vsaki vadbi želi vzpostaviti kontrolo nad lastnim telesom. Obenem pa mu prav hrana predstavlja največkrat edino tolažbo v trenutkih nezadovoljstva, osamljenosti, nesprejetosti, stresa ... Ko se na ta način s hrano pomiri, pa se v njem ponovno prebudijo negativni občutki sramu, krivde, sovraštva do sebe in občutki nevrednosti. Na ta način je krog sklenjen. S kontrolo nad hrano hoče v bistvu doseči kontrolo nad temi čutenji, pri čemer je seveda vnaprej obsojen na neuspeh in ta neuspeh ga še bolj potolče in potrdi v prejšnjih občutkih in v negativnem odnosu do sebe.
S pomočjo relacijsko terapevtskega pristopa delamo predvsem na sprejemanju in spoštovanju sebe ter svojega telesa. Skupaj z vsakim posameznikom skušamo odkriti temeljne vzroke, ki človeka silijo v nezdravo prehranjevanje ali ga zavirajo v telesni aktivnosti. V pogovoru odkrivamo, kateri so tisti momenti, ko nekdo poseže po hrani predvsem zato, da zapolni čustveno praznino, osamljenost, ali skuša regulirati stres, strah, jezo, žalost ... Pomagamo najti konstruktivne načine obvladovanja stresa, razvozlati zanko osamljenosti, čustvene praznine, izražati jezo (...), skratka vse tisto, kar posameznika vodi v nezdrav način prehranjevanja ali v izogibanje telesnih aktivnosti. Ozaveščanje teh vzorcev vedenja in doživljanja je nujno potrebno za spremembo in zares drugačen odnos do hrane in lastnega telesa. Psihični vzorci, povezani s prehranjevanjem, so toliko močnejši od volje do hujšanja, da se človek brez predelave le-teh vedno znova vrača nazaj v iste ponavljajoče navade in težave.
Kako poteka psihološko spremljanje?
Spremljanje je individualno. Na prvem srečanju se izpolni kratek vprašalnik, ki je izhodišče za prvi pogovor in na podlagi tega se sestavi načrt spremljanja. Srečanje traja 50 min, enkrat na teden na določen dan in uro.
Cena: 45 EUR na srečanje